sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "maslach in leiter".
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Maslach in Leiter (1997) izgorelost opredeljujeta kot izčrpanost, cinizem in zmanjšano profesionalno učinkovitost, nasprotno pa je zavzetost opredeljena z energijo, vključenostjo in učinkovitostjo.
Maslach in Leiter (2002) izgorelost (burn-out) definirata kot obliko profesionalnega stresa, katerega glavne značilnosti so depersonalizacija, čustvena izčrpanost in upad osebnih dosežkov.
Maslach in Leiter tako predlagata šest področij dela, ki neposredno sodelujejo pri razvoju izgorelosti pri posamezniku.
Maslach in Leiter (2002) izgorelost dojemata kot psihološki sindrom, ki se izraža kot čustvena izčrpanost, depersonalizacija in zmanjšanje učinkovitosti pri opravljanju dela.
Maslach in Leiter (2002) navajata, da o preobremenjenosti z delom govorimo takrat, ko moramo opraviti preveč dela v prekratkem času s premalo sredstvi.
Maslach in Leiter (2002) navajata, da izgorevanje negativno vpliva tako na javno kot zasebno življenje posameznika ter prizadene različna področja človekovega delovanja.
Maslach in Leiter (2002) izpostavita, da je pri preprečevanju izgorelosti pomembno zavedanje, da lahko posameznik sproži proces, s katerim bo zaustavil izgorevanje.
Maslach in Leiter (2002) pravita, da je za spopad z izgorelostjo pomembno ravnovesje med stresom in umirjenostjo, med delom in zasebnim življenjem ...
Maslach in Leiter (2002) ugotavljata, da je doživljanje prijetnih čustev, npr. veselja in ponosa, bistveno za učiteljevo vzdrževanje pozitivnih delovnih navad.
Maslach in Leiter ( 2002 , 60 ) poudarjata , da so managerji mnenja , da izgorevanje postane organizacijski problem šele takrat , ko začne organizaciji povzročati večje izgube prihodkov .
Maslach in Leiter (2002, str. 3) menita, da gre pri izgorelosti za razkroj povezanosti z delom, čustev in težave usklajevanja med človekom in delom.
Maslach in Leiter (1997) sta kot značilne znake izgorelosti opisala pomanjkanje energije, negativne občutke v zvezi z delom in manjšo učinkovitost.
Maslach in Leiter ( 2002 ) trdita , da pride pri izgorevanju do » razkroja duše « , saj pride do razkroja vrednot , dostojanstva , duha in volje .
Maslach in Leiter ( 2002 , 18 ) ugotavljata , da so mrzle dlani in stopala posledica padca temperature zaradi slabše prekrvavitve , ki je nastopila s stresno situacijo .
Maslach in Leiter (2002) izpostavljata, da izgorelost vodi do višjih stroškov za organizacijo zaradi povečanega absentizma in pogostejših bolniških odsotnosti.
Maslach in Leiter (2002) sta izpostavila tudi dolgoročne prikrite stroške dela, povečane stroške zdravstvenega varstva in stroške zaradi zmanjšane donosnosti.
Maslach in Leiter (2008) pa ugotavljata, da je podpora, ki jo prejemajo s strani sodelavcev, tesno povezana z dosežki in učinkovitostjo.
Maslach in Leiter (2002) sta oblikovala dva pristopa - individualnega in organizacijskega, ki sta na voljo pri preprečevanju nastanka sindroma izgorelosti.
Maslach in Leiter ( 2002 , str. 24 ) pojasnjujeta , da zaposleni razumejo to neuravnoteženost kot osebno krizo , v resnici pa gre za težave z delovnim mestom .
Maslach in Leiter (2002) opisujeta kot eno izmed posledic izgorelosti tudi emocionalno obremenitev ter odmik od družinskih članov in prijateljev.